Na Polici je potekala ritmično – duhovna maša pod naslovom: Pesem tisočerih zvonov

V nedeljo, 10.11.2019 je v cerkvi Sv. Jakoba na Polici potekala ritmično – duhovna maša pod naslovom Pesem tisočerih zvonov.

Zvoki inštrumentov in glasovi pevcev iz vse Slovenije so se čudovito prepletati. Bile je izredno lepo in glasbeno bogato vzdušje.

Jedro glasbene skupine Pesem tisočerih zvonov sestavljajo glasbeniki, ki so se kot člani različnih glasbenih skupin v slovenski Cerkvi povezali v skupnem glasbenem projektu. Pred 25 leti je bila Slovenija prepredena s številnimi skupinami in posamezniki, ki so prepevali duhovno glasbo, sodelovali, se srečevali, se združevali, povezovali, nikoli pa tekmovali. Tisti, ki so se ukvarjali z duhovno glasbo, so vedeli, kaj počenjajo in za koga, saj niso bili popularni in priznani od takratne družbe. Zelo močno in globoko jih je povezovala duhovnost, ne pa glasba ali iskanje glasbenih poti, izrazov … Mladi so se vključili celostno in z glasbeno podobo, ki so jo nosili v sebi, kot pojejo v eni od pesmi: »Le v Bogu počiva moja duša, od njega pride pomoč, on je moja skala in moja rešitev.« Glasbene skupine so se povezovale pod okriljem Sončne pesmi, povezovalni člen pa je bil zdaj že pokojni Ciril Ogorevc.

Začetek projekta Pesem tisočerih zvonov sega v poletje 1986, na duhovne vaje za glasbene skupine v Soči, kamor je Ciril povabil tudi Zvoneta Štrublja, ki je to mašo daroval in jo daruje še danes. Nekaj pesmi, ki jih prepevamo danes, med njimi vsem dobro poznana Kakor je bil ta kruh, so pognale korenine prav na teh duhovnih vajah. Zavedali so se, da je najbolje biti skupaj v tistem, kar je središče našega dogajanja in pred sabo so imeli velik cilj: združiti se v mašni daritvi na njim lasten glasbeni način. Razdelili so si posamezne mašne dele, posamezniki ali skupine pa so ponotranjili tiste, ki so jim bili dodeljeni ali so si jih izbrali. Vse leto so se dobivali, primerjali, pilili, prilagajali … Zavedali so se, da se dogaja nekaj velikega in si prizadevali, da ne bi bilo nikoli zasenčeno najpomembnejše. Vso pozornost so usmerili v dogajanje na oltarju.

Mašo so prvič izvajali 24. oktobra leta 1987 v mariborski stolnici, zbor je štel okrog 100 pevcev. Ponovili so jo novembra v Ljubljani pri frančiškanih, v letu 1988 marca v Borovljah na Koroškem, aprila v Radencih in maja na Rakovniku. Ekipa je bila številna, zato maša ni mogla biti večkrat izvajana, in da pesem ne bi šla v pozabo, je na pobudo Dade Kladnik leta 1996 pri Ognjiču izšla avdio kaseta z izborom pesmi iz te maše (Družina, Zato je maša tako živa, 2019).