Prvi maj kot praznik dela že 130 let praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci protestirali za osemurni delovnik in ostale delavske pravice. Danes pa ta praznik mednarodnega delavskega gibanja vse bolj opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic.
1. maj – za pravice in kruh, Fotografija: Robert Balen
Najbolj množično praznovanje na Slovenskem naj bi bilo 1. maja 1946 v Ljubljani. V povorki, ki je trajala kar štiri ure, je sodelovalo 30 tisoč ljudi, 70 tisoč pa jo je spremljalo. Mesto je bilo v zastavah, cvetju in zelenju, pročelja hiš so bila ovešena z napisi in slikami voditeljev, povsod so odmevali glasovi iz zvočnikov in radijskih aparatov, ki so jih Ljubljančani postavili na okna, je pisal Slovenski poročevalec.
Fotografija: Nik Rovan
Obsežna praznovanja 1. maja so se nadaljevala še nekaj časa, organizirane so bile celo vojaške parade, potem pa se je začel obseg prvomajskih proslav zmanjševati. Tudi v samostojni Sloveniji pa 1. maj kljub nekaterim drugačnim pobudam še vedno ostaja dvodnevni praznik. Še vedno ga tudi spremljajo (seveda v “normalnih” časih, letos pač ne) kresovanja in postavljanje mlajev na predvečer praznika ter budnice pihalne godbe na prvomajsko jutro.
Lep praznik vam želimo!
