8. februar – Praznik slovenske kulture in spomin na Franceta Prešerna

0

Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke.

Rezultat iskanja slik za Prešernov dan

Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno, vendar je bil tedaj to praznik vseslovanske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.

Na osrednji proslavi Prešernovega dne podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade. Sklep o podeljevanju je ljubljanski mestni svet sprejel leta 1938, prve pa so bile podeljene že naslednje leto. Dobili so jih: Miško Kranjec za roman Kapitanovi, Alojz Gradnik za pesniško zbirko Večni studenci in Stanko Cajnkar za dramo Potopljeni svetPrešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.

France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.

Rezultat iskanja slik za france prešeren

Za sabo je pustil neverjetno zbirko pesmi, med katerimi so najbolj znane: Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in Zdravljica. Besedilo sedme kitice Zdravljice smo Slovenci izbrali za svojo himno. Melodijo zanjo je napisal Stanko Premrl.

Kot zanimivost velja omeniti, da je Prešernova podoba krasila bankovec za tisoč tolarjev, reliefni obris njegovega portreta in rokopis prvega verza himne imamo tudi na kovancu za dva evra.

Rezultat iskanja slik za france prešeren

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here