Ljubljanska urbana regija (LUR), ki združuje 26 občin osrednjeslovenske regije (Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Logatec, Log – Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika), je regija z največ znanja in kreativnega potenciala v Sloveniji ter velja za gospodarsko najbolj razvito regijo v državi. V njej so zgoščene ključne državne, znanstvene, raziskovalne, izobraževalne in kulturne institucije. Prav tako imajo v regiji sedež številna podjetja, ki zaposlujejo pomemben delež slovenskega prebivalstva in ustvarijo več kot tretjino slovenskega bruto družbenega proizvoda.
Kljub urbanemu značaju regije z Ljubljano, glavnim mestom Slovenije, regijo odlikujejo tudi dobro ohranjeno in lahko dostopno naravno okolje, velika biotska raznovrstnost in pestra krajina. Prav zaradi bližine kakovostnih območij narave, prepletenosti grajenega in naravnega ter urbanega in ruralnega okolja je regija edinstvena med evropskimi metropolitanskimi regijami. Leži na stičišču dveh pomembnih evropskih koridorjev: Baltsko-jadranskega in Sredozemskega koridorja. Za vpetost regije v mednarodni prostor sta pomembni tudi povezava z mednarodnim Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana, ki leži v neposredni bližini LUR oziroma je približno 25 kilometrov oddaljeno od središča Ljubljane, ter povezava s približno 100 kilometrov oddaljenim pomorskim pristaniščem Koper.
LUR je najpomembnejši cilj dnevnih migracijskih tokov v Sloveniji. Njena privlačnost, urejenost in številne možnosti, ki jih ponuja skoraj 550.000 prebivalcem regije, nekaj manj kot 28.000 študentom iz drugih regij ter številnim drugim obiskovalcem, pomenijo tudi velike izzive na področju mobilnosti, ki je eden glavnih dejavnikov razvoja. Znotraj regije potekajo tudi dnevne delovne migracije – več kot 142.500 delovno aktivnih oseb se tako vsak dan vozi na delo zunaj občine svojega stalnega prebivališča.
LUR se je v svojem razvojnem programu zavezala, da bo s prenovo prometne infrastrukture v smeri trajnostne mobilnosti izboljšala gospodarske tokove in zmanjšala obremenitve okolja ter tako uresničila svoje cilje po učinkovito notranje povezani regiji, preudarni rabi prostora in virov, razvoju znanja, kreativnosti in inovativnosti ter tako postala konkurenčna metropolitanska regija z delovnimi mesti visoke dodane vrednosti in z visoko kakovostjo bivanja.
24. oktobra 2018 je bila na 10. redni seji Sveta Ljubljanske urbane regije, ki ga sestavlja 26 županov občin Ljubljanske urbane regije, soglasno potrjena Celostna prometna strategija Ljubljanske urbane regije.
Strateške cilje Celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije po posameznih stebrih trajnostne mobilnosti si lahko pogledamo v spodnji tabeli, seveda pa lepo povabljeni, da se s Celostno prometno strategijo Ljubljanske urbane regije tudi pobližje seznanite: CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA LJUBLJANSKE URBANE REGIJE: Za ljudi in prostor v inovativni in napredni regiji.
| STEBRI TRAJNOSTNE MOBILNOSTI | STRATEŠKI CILJI |
| I. STEBER: Hoja in kolesarjenje | 1. Dobra povezanost z mrežo kolesarskih povezav 2. Večji delež potovanj s kolesom 3. Izboljšane prestopne točke za pešce in kolesarje |
| II. STEBER: Javni potniški promet | 4. Nadgradnja javne infrastrukture za JPP 5. Prenova voznega parka JPP 6. Izboljšanje upravljanja sistema JPP |
| III. STEBER: Motorni promet | 7. Optimiziran motorni promet 8. Celovito urejanje mirujočega prometa 9. Večja varnost in manjša onesnaženost naselij z emisijami in hrupom |
| IV. STEBER: Tovorni promet in logistika | 10. Učinkovit (tranzitni) tovorni promet s čim manj vpliva na lokalno prebivalstvo 11. Ureditev trajnostne logistike v urbanih središčih 12. Spodbujanje modernih in okolju prijaznih logističnih centrov |
| V. STEBER: Celostno prometno načrtovanje | 13. Bolj usklajeno in usmerjeno upravljanje na različnih ravneh (vertikalno in horizontalno) 14. Celostno prometno načrtovanje, usklajeno med različnimi področji (prometno, prostorsko, gospodarsko …) 15. Izboljšanje pogojev financiranja in racionalnejša poraba sredstev |
